Urejevalniki literature
Urejevalniki literature oz. referenc (Reference management software) so programi ali programski dodatki, ki lahko avtorjem strokovnih in znanstvenih prispevkov ter publikacij izrazito pomagajo pri urejanju in povzemanju ter navajanju virov, kot tudi oblikovanju seznama uporabljenih virov.
Pogoj za pravilno uporabo je vselej, da vire popolno in pravilno vnesemo v urejevalnik literature. Običajno podpirajo več stilov navajanja, ki jih lahko običajno med pisanjem tudi spreminjamo in vse se avtomatsko preoblikuje.
Omogočajo nam, da imamo na enem mestu zbrane vse podatke o uporabljenih virih (lastna baza virov), ki jih že med pisanjem povežemo z našim urejevalnikom besedila (LibreOffice Writer, MS Word ipd.) oz. dokumentom, ki ga v njem urejamo.
Na osnovi vnosa virov med besedilo se nato samodejno (avtomatsko) sestavi urejen seznam uporabljenih virov, ki nam prikrajša veliko časa za oblikovanje. Ker gre za avtomatski seznam, se običajno samodejno posodablja in skrbi, da je seznam uporabljenih virov usklajen z viri navedenimi med besedilom in obratno. Težko se torej pripeti, da pozabite v seznam uporabljenih virov vnesti kak vir, ki ga navajate, ali da vnesete kakšnega, ki ga ne navajate.
Urejevalniki literature običajno nudijo tudi možnost bolj ali manj avtomatskega uvoza virov iz večjih spletnih bibliografskih baz, kot so npr. baze znastvenih člankov, Google Books, Google Scholar, Cobiss, Amazon in drugi. Na omenjeni način se izognemo številnim napakam pri sicer ročnem vnosu, poleg tega pa porabimo bistveno manj časa. Iz Cobiss-a lahko med drugim vire izvozimo tudi kot skupek virov (vire shranjujemo v košarico in nato si vsebino košarice shranimo), ki jih nato uvozimo v urejevalnik literature.
Radovedni si lahko preberete še kaj več o CSL (Citation Style Language), ki ga podpirajo nekateri urejevalniki literature za potrebe izdelave povsem lastnega stila navajanja.
Urejevalnikov literature je precej in se razlikujejo po različnih kriterijih, med njimi pa se najdejo tudi zelo zmogljivi brezplačni, med katerimi priporočamo Zotero. Od ostalih brezplačnih in zmogljivih urejevalnikov literature lahko omenimo še Mendeley in z Zoterom sta resna alternativa sicer plačljivemu in prav tako znanemu programu EndNote.
Zotero
Zotero podpira vse pomembnejše operacijske sisteme in stile navajanja, omogoča pa celo izdelovanje lastnih stilov navajanja. Je tudi eden tistih programov, ki omogoča, da si poleg podatkov o viru, v bazo vnesete tudi sam vir v pdf formatu in poljubno tudi daljše komentarje, med katerimi so lahko že kar povzetki ali citati. Med drugim omogoča tudi uvoz in izvoz virov, kar je ključna lastnost. To namreč olajša prehod iz enega računalnika z Zoterom na drugega, prehod od enega urejevalnika literature k drugemu, posredovanje predlaganih virov v pregled mentorju ali soavtorju, izdelavo varnostne kopije in podobno. Pri izvozu datoteke z viri je na voljo več različnih formatov, kot npr. bib, rdf, ris, xml, txt, pri čemer je ris morda še najbolj razširjen oz. podprt, zato priporočamo tega.
Za popolno izkušnjo je potrebna namestitev osnovne aplikacije (namenjena delu z viri, urejanju lastne baze, povezovanju z urejevalniki besedil...) in dodatno še vtičnika Zotero Connector za uvažanje virov iz spletnih bibliografskih sistemov preko brskalnika (obstaja najmanj za Chrome, Firefox in Safari). Brez slednjega uporaba skoraj ni smiselna. Pri uporabi Zotera je pomembno, da imate nameščeno in posodobljeno vso naslednjo programsko opremo: brskalnik, urejevalnik besedil, Zotero in tudi Javo (predvsem pri slednji je bistveno, da izberete ustrezno različico - 32 oz. 64 bitno).
Ustvarite si lahko tudi Zotero račun na spletni strani ponudnika in ob tem lokalno bazo, ki jo imate na računalniku, sinhronizirate z njihovim strežnikom, tako da vam morebitna odpoved računalnika ne povzroči prevelikih težav. Na ta način lahko do vaše baze dostopate tudi iz drugih računalnikov. Brezplačni prostor je žal omejen na nekaj sto MB, se pa da tudi to z nekaj iznajdljivosti zaobiti.
Ker je Zotero aplikacija, ki je v stalnem razvoju, čemur tukajšnja navodila morda ne sledijo dosledno, svetujemo tudi obisk zotero.org, posebej tudi razdelka z video vodniki.