2. Ocene za dejavnosti

Vsaka dejavnost, ki jo udeleženci izobraževanja opravijo, je lahko ovrednotena in se ustrezno upošteva pri končni oceni. Zavedanje, da ima vsaka opravljena obveznost vpliv na končno oceno, je eden od motivacijskih dejavnikov za resen in odgovoren pristop  k opravljanju dejavnosti. Seveda bi morala biti glavna motivacija povezana z zavedanjem koristnosti dejavnosti za njihov napredek pri znanju, spretnostih, kompetentnosti, a je neizpodbitno tudi dejstvo, da so ocene še vedno tisto najbolj očitno znamenje posameznikovega študijskega uspeha, saj se njegova kompetentnost in spretna uporaba pridobljenega znanja najpogosteje pokaže šele, ko se vključijo v delovni proces.

Najbolj enostavno je združevanje ocen v končno oceno, če že vnaprej za vsako dejavnost določimo, kolikšen bo njen prispevek h končni oceni.

  • Tako lahko na primer, glede na obseg in zahtevnost posameznih dejavnosti določimo, kolikšna bo teža posamezne dejavnosti v končnem seštevku (npr. skupni sešetevek postavimo na 100 točk, in te točke potem razdelimo med posamezne dejavnosti: A=12 točk, B=18 točk, C=24 točk, D=46 točk).
  • Lahko pa točkujemo tako, da dejavnosti ovrednotimo glede na razmerje med njimi (npr: B=1,5*A torej, če je: A=10 je B=15 in naprej C=20 in D=38, skupni seštevek pa bo v tem primeru 83.
  • Ne glede na razlike med obsegom in zahtevnostjo dejavnosti pa lahko vse dejavnosti ocenjujemo z ocenami od 1 do 10 ali 1 do 100, a moramo v tem primeru različen prispevek posamezne dejavnosti h skupni oceni opredeliti v formuli za izračun te ocene.