Rezultati raziskav s področja prehrambnega gostinstva

Za sodelovanje v spletnem anketiranju gostov se je odzvalo več predstavnic ženskega spola, ki jih je bilo 64% od vseh anketiranih. Anketiranci so bili v povprečju stari malenkost nad 30 let (M = 30,02), tipično pa se je starost od tega odklanjala nekaj nad 12 let (s = 12,4) in statistično gledano ni bila normalna porazdelitev. Pri izobrazbi je izstopala srednješolska s 44,5%, manjšo od tega jih je imelo 20%, višješolsko 7,5%, visokošolsko na 1. stopnji 12%, na 2. stopnji 14% in na 3. stopnji 2%. Predstavitev demografskih lastnosti gostov zaključujemo z dohodkom, ki je bil v povprečju, glede na omenjeno starost in izobrazbo, posledično pod slovenskim povprečjem.

Predstavitev potrošniških navad pričenjamo z najpogostejšo izbiro prehrambnega gostinskega obrata. Tu so gostje izbrali katero izmed treh vrst so najpogosteje obiskovali. 40,5% jih je pri tem izbralo okrepčevalnico, 34% gostilne in 25,5% restavracije. Glede pogostosti obiskovanja obratov in osebne potrošnje v njih smo jih spraševali po navadah pred krizo in predvideni pogostosti obiskovanja ter višini potrošnje po krizi. V spodnjem grafu lahko vidimo porazdelitev njihovih odgovorov glede pogostosti obiskovanja.

Graf 1: Pogostost obiskovanja obratov pred krizo in predvidena pogostost obiskovanja po njej

Vidi se, da planirajo po krizi obrate obiskovati manj pogosto, iz spodnjega grafa pa lahko razberemo, da bodo pripravljeni porabiti tudi nekaj manj sredstev kot pred krizo.

Graf 2: Višina osebne potrošnje pred krizo in predvidena višina potrošnje po njej

Kot kriterije za izbor obrata pred krizo (navedli so jih lahko poljubno veliko in v nadaljevanju v oklepaju navajamo skupno število navedb vseh anketirancev) so najpogosteje izpostavljali hrano (180), ceno (91), kakovost (82), ponudbo (72), gostoljubnost (59), osebje (53), druženje (53), ambient (49), lokacijo (39), vzdušje (38), reference (37), strežbo (36), bližino (33), nekoliko manj pa še nekatere druge kriterije, kot so higiena (20), pijača (19), boni (17), hitrost (15), okus (15), dobra kava (13), izkušnje (10), urejenost (10), čas (8), domačnost (6), nudenje malic (6), nudenje piva (6), ljudje (5) in oglaševanje (5). Na vprašanje ali so se njihova pričakovanja, vezana na kriterije za odločitev obrata, zaradi krize spremenila, jih je velika večina (89%) odgovorila, da ne. Na vprašanje kateri bodo njihovi kriteriji za izbor obrata po krizi je bilo posledično manj odgovorov, sklepamo, da predvsem od tistih, ki so odgovorili z da. Kot ključne kriterije po krizi so navedli predvsem higieno (15) in Covid-19 ukrepe (9), nekoliko manj pogosto pa še ceno (5), hrano (3), druženje (4) in prijaznost (3). Izstopajo torej kriteriji povezani s pandemijo Covid-19.

Goste smo vprašali tudi po mnenju o potrebi po prilagoditvi ponudbe s strani gostincev. Tu je bilo nikalnih odgovorov manj, 40% gostov je namreč potrdilo potrebo po prilagoditvi. V opisu potrebnih prilagoditev (navedli so jih lahko poljubno veliko in v nadaljevanju v oklepaju navajamo skupno število navedb vseh anketirancev) so izpostavljali predvsem Covid-19 ukrepe (56), dostavo hrane na dom (38), prilagoditev cen (34), prevzem hrane v obratu (27), prilagoditev ponudbe (18), nekoliko manj pa še oglaševanje in akcije (11), dvig kakovosti (6), prilagojen urnik (5), sodobne načine naročanja in plačila (5), reorganizacijo procesov (5) in odnos do gostov (5). Pri tem je zanimivo, da so glede prilagoditev cen nekateri menili, da bodo morale biti nižje, vendar so bili vmes tudi taki s povsem obratnim mnenjem, podobno pa so bile razlike v oceni potrebnosti prilagoditve ponudbe, saj so nekateri menili, da bo morala biti pestrejša, drugi pa ravno obratno. Morda gre odgovor iskati v njihovem različnem izhodišču, če so morda nekateri zaposleni tudi sami v gostinstvu in potem bi pričakovano gledali drugače od običajnih gostov, ki niso gostinci. Vendar tega ne moremo potrditi in gre le za predvidevanje, ki kliče po nadaljnjih raziskavah.