Preverjanje prisotnosti dihanja
Sklonimo se k pacientu in
• opazujemo dvigovanje prsnega koša,
• pri ustih poslušamo dihalne šume,
• na lastnem licu poskušamo obutiti izdihan zrak pacienta
V primeru zastoja srca bo žrtev v prvih nekaj minutah morda še podihavala oziroma obasno glasno zavzdihnila. Tega ne gre razumeti kot normalno dihanje. Za preverjanje prisotnosti dihanja opazujemo, poslušamo in poskušamo občutiti izdihani zrak ni več kot 10 sekund. Če dvomimo, da je dihanje normalno, ukrepamo tako, kot da ni normalno.