Med te pripomočke štejemo dvorogi nosni kateter, enostavno masko za kisik, venturi masko in masko z rezervoarjem brez nepovratnega ventila. V uporabi sta ponekod še obrazni šotor (ščit) in nosno-žrelni kateter.
Prednost mask pred nosnimi katetri je, da zagotavljajo zamejen prostor v okolici ust in nosu, v katerem se zbira kisik (rezervoar). Zaradi tega je vpliv razmerja med nosnim in ustnim dihanjem na koncentracijo kisika v vdihanem zraku zanemarljiv. Zamejenost tega prostora od okolice je odvisna od tesnjenja maske na stiku z obrazom in toka plinov med dihalnim ciklusom. Prvo je slabost vseh mask, v slednjem pa se maske razlikujejo.
Maske ob pravilni uporabi omogočajo višje maksimalne deklarirane koncentracije kisika v vdihanem zraku od katetrov. Hkrati je pri vseh maskah potrebno paziti na mejni pretok kisika. Mejni pretok kisika je najmanjši pretok kisika, pri katerem je aplikacija maske še varna. Pretok kisika pri uporabi maske mora biti enak ali večji od mejnega, da prepreči ponoven vdih izdihanega zraka in/ali omogoči
zadostno polnjenje vrečke s kisikom, tako da zadostuje za vsakokratni vdih.
Prednost uporabe dvorogega nosnega katetra je, da ga pacienti dobro prenašajo. Dihalno ogroženi pacienti imajo pogosto občutek, da jih maska »duši«. Zato si jo snemajo in ob uporabi protestirajo. Ob neuspeli razlagi o dejanskih vzrokih občutka težkega dihanja, je vztrajanje pri maski lahko nesmiselno in tudi napačno. Dovajanje kisika lahko v teh primerih dosežemo prav z dvorogim nosnim katetrom ali obraznim šotorom.