Kašljanje povzroči visok pritisk zraka, ki (lahko) izžene tujek. Paciente z delno zaporo dihalne poti je potrebno stalno nadzorovati vse dokler se jim stanje ne izboljša, saj lahko delna zapora postane huda oz. popolna.
Izvajanje udarcev med lopatici, Heimlichovega postopka in zunanja masažo srca lahko povzroči resne zaplete in poslabša zaporo dihalne poti. Rezervirano je za paciente z znaki hude zapore dihalne poti.
Komentar k popolni zapori dihalne poti
Pri izvajanju udarcev med lopatici je namen olajšati zaporo dihalne poti z vsakim posamičnim udarcem, kar pomeni, da se ne izvede nujno vseh 5 udarcev.
S Heimlichovim postopkom povečamo tlak v trebuhu, ki preko prepone poveča tlak v pljučih in »izstreli« tujek.
Če pacient postane nezavesten, pričnemo takoj izvajati masažo srca in ne nadaljujemo s Heimlichovim postopkom. Študije so namreč pokazale, da z izvajanjem pritiskov na prsni koš dosežemo večji pritisk kot s pritiski na trebuh. Ker so stiski na prsni koš praktično enaki masaži srca, zdravstveni reševalec prične z masažo srca takoj, ko je dušeči se pacient postal nezavesten in ne diha. V času izvajanja masaže srca je potrebno vsakič, ko se dihalna pot odpre, takoj in hitro pregledati ustno votlino pacienta zaradi morebitne prisotnosti delno »izstreljenega« tujka.
Opozorila
Heimlichovega postopka ne izvajamo pri dojenčkih, novorojenčkih in pri nosečnicah v 2. in 3. tromesečju nosečnosti. Pri vseh teh izvedemo le udarce med lopatici. Dojenčku in novorojenčku poskušamo odstraniti tujek z udarjanjem med lopatici ob hkratnem obračanju glave navzdol, lahko pa ju obrnemo na hrbet in namesto udarjanja med lopatici pritiskamo na prsni koš. S Heimlichovim postopkom ne izlivamo vode iz pljuč pri utopljencu.
Izvajanje Heimlichovega postopka lahko povzroči resne notranje poškodbe. Iz tega razloga bi moral vse paciente, pri katerih smo izvajali ta postopek, naknadno pregledati zdravnik.