V zraku je običajno približno 21 % kisika. S pravilno uporabo pripomočkov za aplikacijo kisika koncentracijo kisika v vdihanem zraku zvišamo. S tem izboljšamo dovajanje kisika v organizem in hkrati preprečimo zadrževanje ogljikovega dioksida v njem. V ožjem smislu med pripomočke za aplikacijo kisika sodijo obrazne maske in nosni katetri, v širšem smislu pa tudi vir kisika.
Vir kisika v okviru predbolnišnične NMP in pri znotrajbolnišničnem transportu je jeklenka s kisikom. Značilen vir kisika v zdravstvenih ustanovah je razvodni sistem s centralnim polnjenjem. Za varno aplikacijo pripomočkov za dovajanje kisika je potrebno poznavanje dela z virom kisika.
Pri vseh pripomočkih za aplikacijo kisika dosežemo v vdihanem zraku največ deklarirano koncentracijo kisika. Koncentracija kisika v vdihanem zraku je lahko manjša od deklarirane zaradi:
a) napak v dovodnem sistemu
b) napačne namestitve pripomočka
c) slabega tesnjenja pripomočka (praviloma na stiku maska-obraz)
d) in načina dihanja pacienta.
Koncentracije kisika v vdihanem zraku, ki jih deklarirajo proizvajalci, so zato vedno zgolj orientacijske. Dejanske koncentracije kisika v vdihanem zraku zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne moremo poznati. Za oceno ustreznosti dovajanja kisika v organizem se zato poslužujemo meritve saturacije hemoglobina s kisikom in sicer s pomočjo pulznega oksimetra. V bolnišničnem okolju se za ugotavljanje ustreznosti dihanja in acido-baznega ravnotežja uporablja tudi plinska analiza arterijske krvi.