Nosno-žrelni tubus je v Sloveniji manj pogosto uporabljan pripomoček za vzdrževanje proste dihalne poti.
Pri pacientih, ki niso globoko nezavestni, je uporaba nosno-žrelnega tubusa priporočljiva, saj ga pacienti bolje prenašajo kot ustno-žrelnega. Uporaba nosno-žrelnega tubusa lahko reši življenje pacientom s krčem žvekalnih mišic, s poškodbo v področju čeljusti ali tistim, ki krčevito stiskajo čeljust, saj v takih primerih vstavitev ustno-žrelnega tubusa ni mogoča. Pri sumu na zlom baze lobanje nosno-žrelnega tubusa ne vstavljamo.
Nosno-žrelni tubus je tanjši in daljši od ustno-žrelnega. Vstavljamo ga skozi nosnico.
Velikost tubusa izražamo z notranjim premerom v mm. Dolžina tubusa narašča z naraščajočim notranjim premerom. Za odrasle uporabljamo tubuse z notranjim premerom od 6 do 7 mm. Nosno-žrelni tubus je primerno dolg, če sega od nosnice do ušesne mečice.
Vstavljanje tega tubusa lahko poškoduje nosno sluznico, zaradi česar se v do 30 % primerov pojavi krvavitev. Vstavitev predolgega tubusa lahko sproži laringelani ali žrelni refleks, kar vodi do laringospazma ali bruhanja.
Praktični nasvet
Oba tubusa lahko navlažimo z vodo, fiziološko raztopino ali z raztopino lokalnega anestetika v pršilu, da lažje zdrsneta po žrelu oz. nosnicah.